Čigava pa naj bo?
Tudi meni se je do nedavnega zdelo, da ima vsak “lastnik” spletne strani dejansko urejeno lastništvo domene in popolno kontrolo nad svojim imetjem. A temu žal ni tako.
Samo v letošnjem letu (2017) sem preko sestankov s potencialnimi strankami naletel na 3 primere spletnih strani pri katerih se je izkazalo, da je lastnik domene dejansko njihov izdelovalec spletne strani. Presenečeni? Tudi sam sem bil, skupaj s stranko.
Problem je vedno izviral iz popolnega zaupanja izdelovalcu spletnih strani in iz nevednosti naročnika.
Pri nas je (na žalost) zelo razširjena praksa “popolne kontrole” izdelovalcev, kjer slednji svoje stranke priklenejo nase na različne (ponekod sporne) načine, kot npr.:
- registracijo in lastništvo domene ima izdelovalec – a bi jo VEDNO morala imeti stranka!
- platforma na kateri stoji strankina stran je “custom” izdelave, zato je praktično onemogočen prehod stranke k drugemu ponudniku oz. prenos strani drugam
- gostovanje in s tem povezani (navidezno) visoki stroški so v rokah izdelovalca in se zopet pojavi problem, v primeru prenosa drugam
- malce manj sporna a vseeno prisotna je tudi postavka “tehničnega vzdrževanja”, ki se zaračunava, četudi ni bilo nič storjenega ipd.
Pri nekaterih zgoraj naštetih postavkah gre za manj sporne, ponekod pa zelo sporne prakse, katerih mesečni stroški znašajo tudi stotine €.
Kako preverim, če je moja domena dejansko moja?
V kolikor ste sami urejali nakup in registracijo domene je 99.9% da je domena vaša. Edino kakšni tipkarski škrat bi vam jo lahko zagodel.
V primeru, da imate registrirano domeno s slovensko končnico .si lahko preverite lastništvo na spletnem naslovu krovnega registra (Arnes) na www.register.si
Korak #1 – Vpišite domeno
Korak #2 – Preverite “Podatke o nosilcu domene”
Kaj pa če imam .com, .net ali .org domeno?
Seveda obstajajo pregledovalci tudi za ostale domene. Sam uporabljam naslednjega: domaintools.com
Korak #1 – Vpišite domeno
Korak #2 – Preverite “Registry admin”
Tukaj vam zna prikazati tudi mnogo več podatkov, kot npr ime, priimek, naslov, telefonska številka…Možno je pa tudi delno “zakriti” te podatke z zakupom (10-20$) izklopa dostopnosti privat podatkov za javnost. Še vedno pa jih lahko vidijo registrarji oz. oblasti v primeru, da kaj spornega objavljate.
Epilog:
Če v zgornjih zapisih ne najdete svojih kontaktov, kar hitro potrkajte na vrata (email), ki ga vidite.
Vi ste za domeno plačali in je vaša last.
V razmislek tudi, da nakup slovenske domene nikakor ne sme stati preko 10€, kot tudi ne podaljšanje domene ne sme stati več kot 15-17€ letno.
Tudi tukaj sem že slišal, da se plačuje bistveno višje vsote.
Velikokrat moram stranki obrazložiti zgornji problem tako, da jim prikažem njihovo hišo (spletno stran), ki leži na parceli, ki ni njihova (domena).
Kaj so to platforme in kako to vpliva name?
Tukaj opažam malce boljšo osveščenost strank, kjer v cca 90% vedo na kakšni platformi (CMS-ju) se nahaja njihova spletna stran. Verjetno ste že slišali za izraze kot so WordPress, Joomla, Magento ali za sorodne fraze Html, Php…verjetno malo manj shopamine, shopify, plone…
V glavnem gre za “sistem” na katerem bazira vaša stran in katerega se povečini stranke ne dotikajo kaj dosti, saj se bojijo da ne bodo kaj “sesule”. Resnici na ljubo je v večini primerov res bolje, da se samega kodnega zapisa ne dotika.
Edino do česar je smiselno dostopati je urejanje vsebine (teksta, slik, naslovov, člankov, produktov ipd.). Urejanje in dodajanje slednjega nikakor ni naloga izdelovalca strani (razen v primeru dogovora.
In kje je tu težava?
Težava nastane, ko izdelovalci uporabljajo t.i. “custom” platforme, ki so bodisi ekstremne modifikacije zgoraj omenjenih (WordPress, Joomla, Magento ipd.), bodisi čisto samosvoji sistemi, ki jih povečini znajo upravljati in popravljati le oni.
Verjetno je že komu zasvetila žarnica, da tukaj kaj hitro lahko nastane konfliktna situacija.
Ob predpostavki, da izdelovalcu povsem zaupate in ste dobili dobra priporočila o slednjem se najverjetneje nimate ničesar za bati.
A v primeru, da ste morda izbirali izdelovalca samo glede na ceno, misleč da je to edini strošek, ki ga boste z njim imeli se lahko pojavijo težave.
V stran vložite nekaj sto ali par tisoč €. Stran nekaj časa polnite z vašimi produkti oz. jo prilagajate, a se z izdelovalcem iz kakršnegakoli razloga kasneje ne razumete oz. ne želite več sodelovati.
V klasičnem primeru, kjer gre za “odprto-kodni sistem” kot npr. WordPress ipd. se lahko enostavno dogovorite z enim od tisočerih izdelovalcev, ki to platformo obvlada in vam stran prenovi, medtem ko v konkretnem primeru “custom” izvedbe ne morete praktično nikamor. Ponovni bi bilo potrebno narediti stran “iz nule”.
Najverjetneje bi prišlo tudi do “odpora” s strani izdelovalca, da ne misli sodelovati pri prenosu ipd.
Verjamem, da se komu zdijo zgornje trditve pretirane, a to so lastne izkušnje iz prakse, ki so bolj pravilo kot izjema.
Epilog:
Pozanimajte se kakšne so vaše obveznosti do izvajalca strani oz. še bolj pomembno, kakšne so njegove/njene obveznosti do vas.
Kaj je gostovanje in koliko naj bi stalo?
Vaša stran z vsemi podatki (tekstovno vsebino, slikami, datotekami ipd.) mora biti nekje shranjena. Torej potrebujete strežnik oz. prostor na strežniku, ki vam ga prav tako velikokrat ponudi izdelovalec spletne strani. S slednjim ni nič narobe, vse dokler je strežnik na visokem nivoju in delujoč vsaj 99% časa.
Ah tisti 1% pa nas ne bo pogrobal? Ali pač…
Sam sem imel 2 stranki, ki sta dnevno v povprečju prodali med 1000€ – 5000€.
Obe stranki sta imeli istega izdelovalca z lastnim strežnikom. Torej fizično v svojih pisarnah so imeli strežnike, kar je v večini primerov lahko že znak nestabilnosti.
Nekega sončnega torka sta obe stranki izginili iz vidnega polja, ker sta bili strani nedosegljivi. Tako je ostalo tudi nadaljnje 4 dni!
Slednje sicer pade v 1% (365 dni…3.65 dni), a lahko nastane v teh 4 dneh za do 20.000€ škode.
Razlog: prevrtan kabel od strežnika zaradi klime, ki so jo montirali v sosednji pisarni.
Verjamem da vam je sedaj jasno, da je kvalitetno gostovanje še kako pomembno, zato se pozanimajte kje oz. pri komu imate urejeno gostovanje. Prav tako zahtevajte cenik paketa gostovanja, ki ga plačujete.
Koliko pa stane gostovanje za 1 spletno stran?
Pa preglejmo par ponudnikov na slovenskem spletu, ki imajo zelo dobre strežnike, kot tudi podporo v primeru, da je karkoli narobe (tudi v nedeljo ob 23.40 odgovorijo in uredijo):
- NeoServ.si – > https://www.neoserv.si/gostovanje -> Cene gostovanj že od 1€ na mesec (akcijske), a drugače konkretno gostovanje za 30€ letno.
- Zabec.net -> https://www.zabec.net/gostovanje -> Cene gostovanj že od 28€ na leto.
- Domovanje.com -> https://www.domovanje.com/ -> cene gostovanj že od 1€ mesečno (akcijske) in podobno kot pri predhodnikih.
Zgoraj omenjene cene so cene paketov gostovanj, kjer je na njihovih strežnikih seveda več gostujočih strani. Obstajajo opcije imenovane VPS, kjer se cene gibljejo med 10-20€ mesečno, kjer ste samo vi lastnik strežnika oz. na njem gostuje le vaša stran.
Slednjemu botruje hitrejše delovanje strani in manjša nevarnost vdorov, virusov ipd.
Epilog:
Pozanimajte se kakšno gostovanje imate in zahtevajte specifikacijo računa.
Sam imam izkušnje, da so stranke plačevale vse od 60€ do …pripravite se….150€ na mesec za gostovanje in “vzdrževanje strežnika” ipd.
Če za gostovanje spletne strani, ki nima več kot 100.000 podstrani oz. mora vzdržati milijone obiskovalcev mesečno, plačujete več kot 100€ letno, sem 99% prepričan, da je to po nepotrebnem.
Prepričan sem, da imate prijatelje,znance, sodelavce ali poslovne partnerje, ki imajo svoje spletne strani in bi bilo dobro, da tudi sami opravijo zgornji test. Delite to znanje z njimi s klikom na poljubno družabno omrežje, kjer se le ti nahajajo.
Če vam je všeč zgornji zapis in bi radi bili obveščeni o novih zapisih vas vabim, da “všečkate” našo Facebook stran.
Za morebitna vprašanja vas vabim, da jih oddate v komentarje spodaj.
Do prihodnjič…
Igor Bajsić – SEOPRO